Splav
Splav lahko izvede noseča ženska, če noče imeti otroka.
Poznamo:
Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. Najpogostejša metoda za prekinitev nosečnosti v prvih dvanajstih tednih sta razširitev (dilatacija) materničnega vratu in izpraskanje ali posrkanje vsebine (abrazija ali vakuumska aspiracija) iz maternične votline.
Po trinajstem tednu se dokonča nosečnost tako, da se sprožijo popadki s solno raztopino ali s prostaglandini. Bolj poredko se opravlja mali carski rez.
V sodobni družbi se odvija debata o moralnosti splava - predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. Razvila so se gibanja (pogosto iz verskih krogov), ki zahtevajo prepoved umetnih splavov.
Zakonit umetni splav, ki ga v razviti državi na varen način izvede strokovnjak, je med najvarnejšimi posegi v medicini.[1]
Leta 1948 je Nürnberški vojaški tribunal potrdil v zadevi Združene države pr. Greifelt, da splav je hudodelstvo zoper človečnost.
Splav lahko izvede noseča ženska, če noče imeti otroka.
Splav
Za druge pomene glej Splav (razločitev).
Splav ali abortus je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Lahko ga povzročijo nepravilnosti pri razvoju zarodka ali njegova smrt, umetno pa ga izvajajo v medicini iz terapevtskih razlogov ali na podlagi odločitve nosečnice.Poznamo:
Po trinajstem tednu se dokonča nosečnost tako, da se sprožijo popadki s solno raztopino ali s prostaglandini. Bolj poredko se opravlja mali carski rez.
V sodobni družbi se odvija debata o moralnosti splava - predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. Razvila so se gibanja (pogosto iz verskih krogov), ki zahtevajo prepoved umetnih splavov.
Zakonit umetni splav, ki ga v razviti državi na varen način izvede strokovnjak, je med najvarnejšimi posegi v medicini.[1]
Izvajanje[uredi | uredi kodo]
Slovenija[uredi | uredi kodo]
V Sloveniji je splav na zahtevo zakonit. Leta 2011 je bilo v Sloveniji izvedenih 4236 umetnih splavov,[2] 2010 pa 4328.[3]Zakonodaja[uredi | uredi kodo]
Po svetu so zakoni o umetnem splavu različni in segajo od popolne nelegalnosti, do legalnosti v določenih primerih (ogroženost matere, poškodbe zarodka, družbeni dejavniki, posilstvo), do legalnosti splava na zahtevo.Leta 1948 je Nürnberški vojaški tribunal potrdil v zadevi Združene države pr. Greifelt, da splav je hudodelstvo zoper človečnost.
Komentarji
Objavite komentar